Vzajemno odvisni nasprotji
Noč in dan; spanje in budnost; sonce in senca; mir in aktivnost: naša življenja se odvijajo znotraj ciklov sprememb, ki jih strukturirajo očitna “nasprotja”, ki se dejansko medsebojno podpirajo – vsaka je odvisna od druge. In tako je tudi znotraj naših človeških teles: naše srce utripa v ciklih krčenja in sproščanja. Telesna biokemija temelji na dveh navidezno nasprotujočih si procesih – oksidaciji (izguba elektronov) in redukciji (pridobivanje elektronov) – ki sta enako pomembna. Kot Yin in Yang kitajske taoistične filozofije sta oksidacija in redukcija medsebojno nastajajoči in soodvisni: obe sta ključni za zdravo delovanje našega telesa.
Antioksidanti in prosti radikali
Danes je veliko govora o antioksidantih – snoveh, ki zmanjšujejo oksidativni stres z nevtraliziranjem prostih radikalov. Dobimo vtis, da so prosti radikali (karkoli že so) nedvomno slabi, in da so antioksidanti (karkoli že so) nedvomno dobri. Toda ali je situacija res tako črno-bela?
Ko se poglobimo pod površje oglaševalskih izjav in situacijo natančneje proučimo, ugotovimo, da je le-ta precej bolj zapletena ter globoko v skladu z Yin-Yang razmerjem med oksidacijo in redukcijo. Izkaže se, da zdravo človeško telo potrebuje ustrezno ravnovesje med prostimi radikali in antioksidanti. Ne samo antioksidanti – tudi prosti radikali imajo pomembno vlogo pri harmoničnem delovanju našega telesa.
“Telesna sposobnost pretvarjanja zraka in hrane v kemično energijo temelji na verižni reakciji prostih radikalov. Prosti radikali so tudi ključni del imunskega sistema, ki potuje po žilah in napada tuje vsiljivce.”
Poleg tega nekateri prosti radikali delujejo kot fiziološke redoks signalne molekule – uradno znane kot reaktivne kisikove vrste (ROS) – znotraj mitohondrijev v celicah. “Redoks” je tukaj okrajšava za redukcijo in oksidacijo. Molekule ROS, ki delujejo znotraj mitohondrijev znotraj celic, vključujejo tako reducente, ki povzročajo redukcijske reakcije, kot tudi oksidante, ki ustvarjajo oksidacijske reakcije. Prav ta redoks signalni proces uravnava delovanje celic s spremljanjem in odzivanjem na potrebo po zamenjavi, recikliranju ali popravilu celice. To je izjemno pomembna funkcija, ki je odvisna od aktivnosti prostih radikalov.
Osnovno sporočilo je, da oksidanti in prosti radikali niso nujno slabi. Optimalno zdravje zahteva tako oksidacijo kot redukcijo; proste radikale in antioksidante. Težava je le presežek oksidantov – znan kot “oksidativni stres” ali kot “redoks neravnovesje”. Slednje nas pripelje do genialnosti molekularnega vodika v njegovi funkciji selektivnega antioksidanta.
Kaj natančno naredi molekularni vodik in zakaj je tako edinstveno poseben in močan kot antioksidant?
- Prvič, majhna velikost molekule vodika skupaj z njeno hidrofobno naravo (tj. ni razredčena z vodo) omogoča, da zlahka prodre vse do majhnih mitohondrijev v celicah. Molekularni vodik je eden redkih ali morda edini antioksidant, ki to lahko stori!
- Drugič – in to je poudarek tega članka – je molekularni vodik inteligentno selektiven pri svoji antioksidativni aktivnosti: selektivno odstranjuje škodljive radikale (na primer hidroksilni radikal), medtem ko na koristne (npr. signalne molekule) ne vpliva.
- Tretjič, molekularni vodik nima škodljivih stranskih učinkov, ker je stranski produkt njegovega nevtraliziranja hidroksilnega radikala preprosto – voda.
- Četrtič, molekularni vodik ne deluje le kot antioksidant sam po sebi, temveč na svoji poti povečuje endogeno proizvodnjo drugih antioksidantov (npr. glutation) v telesu, če so na nižji od optimalne ravni.
- Petič, molekularni vodik ima ne le antioksidativne, ampak tudi protivnetne lastnosti. Vse to privede do velikega in dokazanega potenciala uporabe molekularnega vodika pri preprečevanju in zdravljenju širokega spektra bolezni, izboljša športno zmogljivost ter izboljša splošno zdravje in poskrbi za dobro počutje. Ne glede na to, ali vdihavamo vodik kot plin ali pijemo vodikovo bogato vodo ali pa se kopamo v vodikovo bogati vodi – vnos vodika v telo ima koristne in morda celo izjemno koristne učinke.
Za optimalen učinek na celice je potrebno doseči minimalno raven dnevnega vnosa molekularnega vodika v telo. Na ta način bomo dosegli prag, pri katerem se začne terapevtski učinek. Japonski znanstveniki, ki so vodilni v raziskovanju vodikove vode, so ugotovili, da je minimalni potrebni vnos vodika v telo 0,02 ppm / kg telesne mase, kar je enako 0,02 mg molekularnega vodika na kilogram. To pomeni, da mora človek, ki tehta 70 kg, dnevno vnesti vsaj 1,40 mg molekularnega vodika (0,02 mg x 70 kg). Nadalje to pomeni, da mora vaš generator vodikove vode zagotavljati dovolj veliko proizvodnjo vodika, da boste lahko dosegli terapevtsko raven, če boste dnevno popili vsaj liter ali liter in pol z vodikom bogate vode. Pomembno je še to, da mora biti zaužita voda topla, saj le na ta način dosežemo optimalen čas, ki preteče do absorpcije vodika v tankem črevesju.
Aparat, ki ustreza vsem zgoraj navedenim priporočilom, najdete na https://zapper-pro.si. Generator vodikove vode V8 omogoča standardno in povečano proizvodnjo vodika, njegova kapaciteta je 2 litra, omogoča pa tudi samodejno ogrevanje vode na 42°C.