Kronična sluz v grlu, kašelj in zgaga

Kronična sluz v grlu

Kronična sluz v grlu ima več možnih vzrokov, a osredotočili se bomo predvsem na najpogostejšega. Kašelj in sluz sta tesno povezana. Kašelj je naravna reakcija telesa, ki se odziva na škodljive mikrobe, prah in dražeče snovi, ščiti pljuča in služi kot obramba. Kljub svoji zaščitni funkciji pa kašelj lahko postane zelo neprijeten, dražeč in celo boleč. Pogosto kašljanje lahko vpliva na spanec in zmanjšuje kakovost življenja. Zato je pogosto eden glavnih razlogov, zakaj ljudje poiščejo zdravniško pomoč. Odkritje osnovnega vzroka za kašelj je ključnega pomena za njegovo ustrezno obravnavo.

Kašelj je naravni refleks, katerega namen je čiščenje dihalnih poti pred dražečimi snovmi, kot so sluz, dim in razni delci. Njegova glavna funkcija je zagotavljanje nemotenega dihanja, ko se v dihalnih poteh kopičijo neželene snovi. Telo ta mehanizem uporablja kot obrambo, s čimer ščiti pljuča pred možnimi okužbami in vnetji. Med pogostimi dražilci, ki sprožijo kašelj, so sluz, dim, prah in cvetni prah. Določene bolezni ali zdravila, vključno z zaviralci ACE in zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, lahko vplivajo na živčne končiče v dihalnih poteh, kar povzroča kašelj. Kašelj postane zaskrbljujoč, če traja več kot osem tednov.

Zaviralci ACE in beta-blokatorji sta razredi zdravil, ki se pogosto uporabljajo za zdravljenje srčnih in žilnih težav. Zaviralci ACE delujejo na encime in pomagajo razširiti krvne žile, kar zmanjšuje krvni tlak in olajša delovanje srca. Po drugi strani beta-blokatorji upočasnjujejo srčni utrip in zmanjšujejo silo srčnih krčev, prav tako pa pomagajo zniževati krvni tlak. Oba zdravila so ključna v zdravljenju številnih srčno-žilnih stanj, vendar je treba biti pozoren na morebitne stranske učinke. Medtem ko lahko zaviralci ACE pri nekaterih ljudeh povzročijo kašelj, beta-blokatorji lahko povzročijo utrujenost ali težave z dihanjem. Vedno se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom glede možnih stranskih učinkov in koristi zdravljenja.

Najpogostejši vzroki za kronični kašelj in obilno sluz v dihalih vključujejo: okužbe sinusov, alergije, astmo, bronhitis, kronično obstruktivno pljučno bolezen, pljučno fibrozo, okužbe pljuč, pljučni rak, srčno popuščanje in celo določene psihične motnje. Vodilni vzrok za sluz v grlu in požiralniku pa je gastroezofagealna refluksna bolezen, pogosto imenovana GERB ali zgaga. GERB je stanje, pri katerem želodčna kislina nenormalno uhaja nazaj v požiralnik, lahko pa doseže tudi ustno votlino ali pljuča. Med 20-44% prebivalstva v zahodnih, industrializiranih državah trpi zaradi GERB. Veliko strokovnjakov verjame, da je visoka pojavnost GERB neposredno povezana s sodobno dieto, bogato s predelano hrano.

Najpogostejši razlog za GERB je nizka raven žolčne kisline. Kar 40% odraslih v razvitih državah vsaj enkrat mesečno občuti simptome, povezane z GERB, medtem ko jih 10-20% občuti skoraj vsakodnevno. Alarmantno je, da lahko do 15% bolnikov z GERB sčasoma razvije Barrettov požiralnik, stanje, kjer hude poškodbe tkiva in brazgotinjenje prizadenejo požiralnik. Kljub splošnemu prepričanju simptome GERB pravzaprav ne povzroča prekomerna želodčna kislina, ampak dejstvo, da se kislina nahaja na mestu, kjer ne bi smela. Nekateri bolniki z GERB dejansko proizvedejo manj želodčne kisline kot zdravi ljudje.

Najpogostejši vzrok za občutek sluzi v grlu je poškodba požiralnika ter kronično vnetje, ki ga povzroča premajhna količina želodčne kisline. Esofagealni sfinkter, vrsta ventila v požiralniku, zadržuje želodčno kislino v želodcu. Ko ta ventil ne deluje pravilno, lahko želodčna kislina uhaja v požiralnik. Glede na pH lestvico je vrednost 7 nevtralna; vrednosti pod 7 so kisle, nad 7 pa alkalne. Normalna raven želodčne kisline se giblje med vrednostima 1 in 3. Naš želodec bi moral biti sterilno okolje, kjer zdrava želodčna kislina uničuje patogene. Če je želodčna kislina manj kisla, kot bi morala biti, se lahko pojavijo zdravstvene težave. Če opažate stalno prisotnost sluzi v grlu in požiralniku, se posvetujte z zdravnikom glede morebitnih težav z GERB.

Kako si lahko pomagamo?

Razmislite o nakupu prehranskega dopolnila, kot je kombinacija bromelina s papainom. Gre za naravne encime, pridobljene iz ananasa in papaje, ki lahko pomagajo pri želodčnih težavah. Omenjena sadeža seveda lahko uživate tudi v sveži obliki. Ključnega pomena je tudi vnos vitaminov skupine B, zlasti vitamina B1 in B12.

Za blaženje grla in olajšanje izkašljevanja lahko pripravite naslednji čaj iz naravnih sestavin:

  • 250 ml vode
  • košček svežega ingverja velikosti palca (olupljen in narezan)
  • 1/2 čajne žličke cejlonskega cimeta v prahu
  • 1 čajno žličko medu
  • sok 1/4 limone

V vodi skuhamo ingver in cimet. Ko zavre, zmanjšajte ogenj in kuhajte še 5-7 minut. Nato čaj precedite in pustite, da se ohladi 10 minut, preden dodate limonin sok in med. Ingver, cimet, med in limona so naravne sestavine, ki lahko pomagajo pri razredčevanju sluzi in lajšanju izkašljevanja.

Za konec je potrebno ponovno poudariti, da obstaja več razlogov za kronično prisotnost sluzi v grlu, pri čemer je med najpogostejšimi GERB. Ta stanje lahko povzroči poškodbe požiralnika in žrela, kar vodi do nenehnega vnetja in posledične tvorbe moteče sluzi.

Frekvenčne terapije

Tukaj najdete frekvenčne programe, namenjene odpravljanju tako vzrokov kot tudi simptomov različnih težav. Za vsako specifično težavo je priporočljivo oblikovati protokol frekvenčnih terapij. Ta protokol naj vključuje podporne terapije za limfo, ledvice, nadledvične žleze in jetra. Poleg tega je ključnega pomena celostni pristop, ki vključuje ustrezno prehrano, zdravo razmišljanje in druge vidike holističnega zdravja. Na temo želodca preberite protokol na naslednji povezavi: https://frequency-therapy-healing.com/prirocnik-za-uporabo-zapperjev/zelodec-vranica-pankreas/

Več o protokolih za izvajanje frekvenčnih terapij najdete na naslednjih povezavah:

Frekvenčni programi po ETDFL (celotno ETDFL frekvenčno listo v slovenskem jeziku brezplačno prejmete tukaj: https://zapper-pro.si/delovanje/e-t-d-f-l-slovenska-izdaja/):

  • Kašelj 60 200 230 730 12.030 13.200 85.520 150.300 221.360 572.820 [Hz]
  • Gastroezofagealni refluks 120 200 900 47.500 2.250 17.500 135.370 385.940 591.000 722.530 [Hz]
  • Ezofagealni refluks 120 200 900 47.500 2.250 17.500 135.370 385.940 591.000 722.530 [Hz]
  • Ezofagitis [vnetje požiralnika] 80 410 2.830 15.250 17.300 356.000 393.000 425.000 610.500 826.070 [Hz]
  • Sinusitis [vnetje obnosnih votlin] 130 400 57.500 92.500 175.190 479.920 527.000 667.000 742.000 988.900 [Hz]
  • Alergija 40 370 570 850 2.500 27.500 52.500 95.750 375.790 871.000 [Hz]
  • Astma 40 370 570 850 2.500 27.500 52.500 95.750 375.790 871.000 [Hz]
  • Bronhitis [Vnetje bronhijev] 20 460 5.120 18.800 85.000 95.710 150.000 434.710 682.420 753.090 [Hz]
  • KOPB [kronična obstruktivna pljučna bolezen] 170 410 980 5.800 28.500 42.500 161.980 234.070 396.800 673.980 [Hz]
  • Pljučna fibroza 50 230 950 13.390 121.590 285.430 325.510 472.500 612.500 930.000 [Hz]
  • Pljuča, bolezni 70 370 950 3.520 28.100 123.980 407.920 627.280 736.220 816.610 [Hz]
  • Pljučni rak 70 120 600 800 2.500 22.500 72.500 434.390 739.100 905.310 [Hz]
  • Srce, bolezni 70 410 700 970 2.750 7.500 15.310 67.500 115.700 356.720 [Hz]
  • Psihične motnje 160 350 950 5.500 27.800 47.500 350.000 425.310 571.000 859.000 [Hz]
Share:

Author: marcus